Blog

Jugov steber in Obraz Sfinge v Triglavu

30. julij 2008 ob 11:45

V letošnjem, vremensko razburkanem poletju sva z Martino (Čufar) le dočakala dan, ko sva imela oba čas in ni bilo napovedanih popoldanskih neviht. Tako sva se v torek, 29. julija, lotila cilja, ki sva si ga oba želela že kar nekaj časa.

Jugov steber in Obraz Sfinge, Triglav

Obraz Sfinge sta leta 1966 po kar nekaj neuspešnih poizkusih različnih navez preplezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Takrat je bila to druga smer v stenah nad Amfiteatrom in kljub svoji skromni višini 160 metrov je sodila v sam vrh težkega plezanja pri nas. Do danes so bile v Barieri, Mici in Sfingi preplezane še številne, precej resnejše smeri, vendar pa Obraz ostaja med najbolj zaželjenimi cilji, v zadnjem času predvsem zaradi težkega prostega plezanja, ki ga ponuja.

Obraz Sfinge, Triglav

Kot prva sta ga prosto preplezala Miha Kajzelj in Gregor Kresal leta 1995, ter najtežji raztežaj ocenila z oceno 8a (IX+/X-). Od takrat je prosti vzpon uspel še Marku Lukiču, Andreju Grmovšku, Klemnu Maliju, Tomažu Jakofčiču in Anžetu Marenčetu, ocene po raztežajih pa so se ustalile pri: VI, VIII-, IX/IX+, VII+, VI+, VII+. Vse naveze, ki jim je uspel prosti vzpon so se Obraza lotili kot samostojni cilj, večina s spustom po Razu mojstranških veveric.

Martina Čufar, Jugov steber, Triglav

Z Martino sva si zadala dodatni izziv, da do Sfinge dostopiva po eni od smeri v spodnjem delu, preplezava celotno steno in tako dodava na velikopoteznosti ture. Izbrala sva si kombinacijo Jugovega stebra (z mesti V), potem pa po lažjem svetu do Sfinge in prečnica po polici do vstopa v Obraz. Sam “dostop” nama je vzel kar nekaj časa, predvsem pa energije, tako da sva bila pod najstrmejšim delom stene že kar “načeta”. Poleg tega sva izgubila magnezij vrečko in plezalko (k sreči sem imel s seboj še en, precej obrabljen par).

Martina Čufar, Obraz Sfinge, Triglav

K živčnosti je dodala sodra, ki se je vsula ravno ko sva plezala najtežji raztežaj. K sreči je toliko previsen, da naju ni motila pri prostem vzponu, Martini je uspel celo vzpon na fleš. Tudi ostali raztežaji so precej resni, mestoma krušljivi in opremljeni s sumljivimi, nekaj desetletij starimi klini. Predvsem v zadnjem raztežaju je ob rahlem rosenju, bliskanju in grmenju vse skupaj nekoliko že mejilo na epsko zgodbo. No, ampak vsaj sonce ni pripekalo, ko sva zadovoljna sestopala po Bambergu v dolino.

Mavrica, Triglav

4 komentarjev

  1. Si skoraj ne upam komentirati, SUUUUUPER. In ko potem izstopita na tiste rahlo nagnjene ploščadi na vrhu Plemenic … ki so pač naše ime za Bambergovo smer, kenede.

    Lepe in natančne fotke, dosežek pa še boljši. Čestitam!!!!

    Komentar avtorja Nick — 30. julij 2008 @ 14:20

  2. Ajoj ne bi šel jaz tam gor ,.. ni šans.

    Komentar avtorja Luka — 30. julij 2008 @ 17:26

  3. Čestitke!
    Miha, lahko kaj več poveš o Jugovem stebru (kvaliteta skale, varovanje,orientacija ipd…)
    LP
    Tomo

    Komentar avtorja tomo — 1. avgust 2008 @ 6:38

  4. čestitam za vzpon in turo!

    Komentar avtorja peter juvan — 1. avgust 2008 @ 9:47

Oprostite, obrazec za komentarje je trenutno zaprt.

Kategorije:

Arhiv:

RSS Viri: