Blog

Zaradi zelo slabega vremena in velike količine novega snega v Alpah, sem po več kot dveh mesecih prišel nazaj v Slovenijo in v udobju doma nestrpno pričakoval izboljšanje. Za petek (9.2.) so vremenoslovci napovedali sončno vreme, tako da sva se s Tadejem Debevcem že v četrtek odpeljala v Alagano in popoldne dostopila do koče Gnifetti.

Naslednji dan sva v svežem snegu in v idealnem vremenu osvojila Vzhodni vrh Liskamma, potem pa še prečila zloglasni greben do nekoliko nižjega Zahodnega vrha in nazaj. Razmere so bile dokaj dobre, vetra skoraj ni bilo, tako da sva lahko uživala v čudovitih razgledih in opazovala »turne« smučarje, ki jih s helikopterjem dostavijo na sedlo Lisjoch. Popoldne sva dostopila še do najvišje ležeče koče v Alpah – Capana Margherita namreč stoji prav na vrhu 4554 m visoke Signalkuppe. Zvečer se je pooblačilo in rahlo je naletaval sneg.

Tadeja je nekoliko načela višina in težave s prebavo, tako da sem naslednji dan sam odprečil preko Zumsteinspitze in Dufourspitze na Nordend ter nazaj. Zelo napeta plezarija, ki jo je dodatno popestril snežni poprh, ledni odstavki in precejšna izpostavljenost.

Ponoči se je veter okrepil in zbudila sva se v megleno in vetrovno jutro. Nekoliko sva še čakala, če se bo vreme izboljšalo, potem pa preko petih »lažjih« štiritisočakov krenila proti dolini. Izmenjevali so se zmeren veter, veter, orkanski veter in nevzdržni sunki vetra z nekaj megle. Zopet se je pokazalo, da pozimi ni enostavnih štiritisočakov. Morala sva vložiti veliko energije, trme in plezalnega znanja, da sva osvojila Parrotspitze, Ludwigshohe, Schwarzhorn, Vincentpyramide in Punto Giordani.

Do sedaj mi je uspelo osvojiti 64 štiritisočakov. V zadnjem mesecu (pred Monte Roso), sem zaradi obilice slabega vremena preplezal le na 7 vrhov. V nedeljo (18.3.2007) bo poteklo 82 dni od začetka projekta. Kljub temu, da je sedaj vremenska napoved vzpodbudna, se bo projekt nekoliko zavlekel. Za koliko časa, pa je, tako kot vedno, odvisno predvsem od vremena.